-
1 spomenik
памятник, монументpostaviti spomenik - поставить ( = воздвигнуть) памятник -
2 raise
[reiz] 1. verb1) (to move or lift to a high(er) position: Raise your right hand; Raise the flag.) dvigniti2) (to make higher: If you paint your flat, that will raise the value of it considerably; We'll raise that wall about 20 centimetres.) povišati3) (to grow (crops) or breed (animals) for food: We don't raise pigs on this farm.) rediti4) (to rear, bring up (a child): She has raised a large family.) vzgojiti5) (to state (a question, objection etc which one wishes to have discussed): Has anyone in the audience any points they would like to raise?) postaviti (vprašanje)6) (to collect; to gather: We'll try to raise money; The revolutionaries managed to raise a small army.) zbrati7) (to cause: His remarks raised a laugh.) povzročiti8) (to cause to rise or appear: The car raised a cloud of dust.) dvigniti9) (to build (a monument etc): They've raised a statue of Robert Burns / in memory of Robert Burns.) postaviti10) (to give (a shout etc).) zvišati (glas itd.)11) (to make contact with by radio: I can't raise the mainland.) vzpostaviti zvezo (z)2. noun(an increase in wages or salary: I'm going to ask the boss for a raise.) povišek- raise hell/Cain / the roof
- raise someone's spirits* * *I [réiz]nounpovišanje; povišanje plače (mezde); vložki (pri pokerju), licitiranje (pri bridžu); vzpetina, višinaraise in wages — povišanje mezd, plačII [réiz]transitive verbdvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti ( against proti); podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek); nautical zagledati, opaziti (kopno, zemljo)with a raised voice — glasno, z jeznim glasomto raise Cain (the devil, hell, the mischief) — strašanski hrup (trušč, kraval) dvignitito raise a dust (hell) figuratively dvigniti prahto raise one's eyebrows — predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvito raise s.o.'s fame — povečati slavo kake osebeto raise funds — zbirati denar, prispevketo raise one's glass to a guest — napiti, nazdraviti gostuto raise one's hand — dvigniti roko (na koga), udariti (koga)to raise one's hat to s.o. — odkriti se komuto raise a loan — razpisati, vzeti posojiloto raise a mine nautical dvigniti minoto raise money — pobirati, zbirati denarto raise to the second power mathematics dvigniti na drugo potencoto raise the roof slang dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajatito raise ship (land) nautical priti na vidik ladje (zemlje)to raise s.o. out of his sleep — zbuditi koga iz spanjato raise one's voice against — dvigniti svoj glas, protestirati protito raise the wind figuratively priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)to raise up transitive verb ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi -
3 raise
vt 1. (po)dignuti, uzdignuti, uzdići; uskrsavati, oživiti 2. (zemlju, narod) (po)buniti, dizati(against, upon protiv koga); podstrekavati koga (to do da učiništo); izazivati, probuditi(smjelost, odvažnost); zagrijati za, raspaliti za, poticati, bodriti; oživljavati 3. podići, sagraditi, postaviti (kuću, spomenik) 4. uzgajati, odgojiti, othraniti(životinje),gajiti, odgajati, njegovati (biljke); saditi, obrađivati (povrće); sijati (žito); [fig] stvoriti, proizvoditi (što) 5. izazvati, prouzročiti (smijeh); podići, uzdići (glas, viku itd.); prouzročiti (pobunu, kavgu); pobuditi, uzbuditi (osjećaj); pokrenuti, postaviti, potaknuti (pitanje) iznijeti što na dnevni red 6. dizati tjerati uvis (vodu itd.) ( from iz); promaknuti, unaprijediti koga (to na u) 7. dizati (moral); (kauzativno) učiniti da se digne (npr. kruh); dozivati (duhove); [mar] opaziti, ugledati (kopno, brod) 8. [fig] uzvisiti; povisiti, uzimati, ubirati, utjerati (porez, novac); donositi (dobitak, dohodak); uzeti (zajam); osnovati, utemeljiti (zakladu); dizati, kupiti (vojsku) 9. odustati od, dokrajčiti (opsjedanje, opsadu); ukloniti, ukinuti, dići (zabranu, obustavu); uveličati, povećati (glas, slavu); širiti (miris); čupati (čohu itd.) 10. povisiti, povećati (plaću itd.) (by za, to na); (po)dizati (vrijednost, cijenu); naglasiti, istaknuti što; vaditi, kopati (ugljen itd.) / fig to # the wind = pribaviti sebi novac ili sredstva; [fig] to # a dust = uzvitlati prašinu, dići buku; to # one's hat to a p = pozdraviti koga skidanjem šešira; to # one's glass to a p = nazdraviti komu, podići čašu u čije zdravlje; to # to the throne = uzdići, postaviti na prijestolje; to # hell (Cain, the Devil) = dizati paklensku buku; to # money = sakupiti, pribaviti novac; to # one's han = podići ruku (na koga), udariti (koga)* * *
dići
dizati
dobivati
izaći
kopati
lažan
neispravan
obrađivati
odgajati
odgojiti
podići
podignuti
podizati
potaknuti
poticati
povećati
povisiti
prestati
probuditi
sagraditi
uspon
uzgajati
vaditi -
4 monumentalize
[mɔnjuméntəlaiz]transitive verbovekovečiti, postaviti komu (čemu) spomenik -
5 record
1. ['reko:d, -kəd, ]( American[) -kərd] noun1) (a written report of facts, events etc: historical records; I wish to keep a record of everything that is said at this meeting.) poročilo2) (a round flat piece of (usually black) plastic on which music etc is recorded: a record of Beethoven's Sixth Symphony.) gramofonska plošča3) ((in races, games, or almost any activity) the best performance so far; something which has never yet been beaten: He holds the record for the 1,000 metres; The record for the high jump was broken/beaten this afternoon; He claimed to have eaten fifty sausages in a minute and asked if this was a record; ( also adjective) a record score.) rekord4) (the collected facts from the past of a person, institution etc: This school has a very poor record of success in exams; He has a criminal record.) kartoteka, dosje2. [rə'ko:d] verb1) (to write a description of (an event, facts etc) so that they can be read in the future: The decisions will be recorded in the minutes of the meeting.) zapisati2) (to put (the sound of music, speech etc) on a record or tape so that it can be listened to in the future: I've recorded the whole concert; Don't make any noise when I'm recording.) posneti3) ((of a dial, instrument etc) to show (a figure etc) as a reading: The thermometer recorded 30°C yesterday.) zabeležiti4) (to give or show, especially in writing: to record one's vote in an election.) vpisati•- recorder- recording
- record-player
- in record time
- off the record
- on record* * *I [rékɔ:d]1.nounzapis, zabeležba; pismeno poročilo; dokument, listina, spričevalo, figuratively priča; spomin, spominska plošča, spomenik; register, seznam, tabela; protokol, zapisnik; registracija; gramofonska plošča; sport rekord; plural spisi, akti, arhiv; osebna preteklost, karakteristikaon record — pismeno zabeleženo, dokazanooff the record American neslužbeno, zaupno, ne za objavoa bad record — slab sloves, slaba karakteristikapolice record, criminal record — kazenski registerto bear record to — pričati, dokazovatito beat (to break, to cut) a record — potolči, zrušiti rekordit is on record — zapisano je (v zgodovini itd.)to hold the record — imeti, držati rekordto keep record of — zapisovati, beležiti (dohodke in izdatke); voditi protokolto leave, to place on record — dati službeno protokoliratito set up a record — postaviti rekord;2.adjectiverekordenII [rikɔ:d]1.transitive verb(pismeno) (za)beležiti, zapisati, vpisati, vnesti, registrirati; protokolirati; juridically vnesti v zapisnik, dati na protokol; posneti na gramofonsko ploščo; govoriti v fonograf; obvestiti, informirati o čem; obdržati v spominu; archaic (ustno) poročatithe thermometer recorded 10° below zero — termometer je zabeležil 10° pod ničloher voice has been recorded by the gramophone — njen glas je bil posnet na gramofonsko ploščo;2.intransitive verbregistrirati; (o pticah) peti; dati se posneti (na gramofonsko ploščo)
См. также в других словарях:
postáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj a) kam v pokončnem stanju: postaviti knjige na polico, steklenice v shrambo; postavila je svetilko na mizo / postaviti pokonci; lopato je postavil ob steno naslonil, prislonil b) kam sploh: postaviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spomeník — a m (í) kiparsko ali arhitekturno delo v spomin na določeno osebo, določen dogodek: postaviti, zgraditi spomenik; bronast, kamnit, lesen spomenik; spomenik iz črnega marmorja; spomenik v obliki obeliska / odkriti spomenik / tu stoji spomenik… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprédnik — a m (ẹ̑) zastar. prednik: postaviti spomenik pokojnemu spredniku / tu so živeli že naši spredniki ● zastar. njegov sprednik v službi predhodnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obelísk — a m (ȋ) visok monoliten kamnit spomenik, ki se proti vrhu piramidasto zožuje: postaviti obelisk; vklesati napis v obelisk; obeliski in piramide // temu podoben spomenik sploh: padlim borcem so postavili spominski obelisk … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stáviti — im dov. in nedov. (á ȃ) 1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: če ne verjameš, pa staviva; s prijatelji (se) je stavil, da bodo zmagali / stavil je veliko vsoto; stavila sta za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kíp — a m (ȋ) delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet: delati, izklesati kip; bronast kip; kip boginje; kip iz belega marmorja; sedi, stoji kot kip negibno, togo / postaviti komu kip spomenik / Dolinarjev kip… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kràj — krája m (ȁ á) 1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lepôten — tna o prid. (ó) 1. nanašajoč se na lepoto: lepotne prvine / to je žalilo njegov lepotni čut; lepotni ideal tistega časa; bradavice in druge lepotne napake; izdelek z lepotno napako; imeti stroga lepotna merila / knjiž. izvoliti lepotno kraljico… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagróbnik — a m (ọ̑) 1. spomenik na grobu: postaviti nagrobnik očetu; sklesati nagrobnik; kamnit, marmornat nagrobnik; pren., ekspr. v tej zbirki je pesnik postavil nagrobnik svoji ljubezni 2. knjiž. nagrobni napis: sestaviti nagrobnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naspróti — prisl. (ọ̑) 1. izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom: sovražnik gre nasproti; veter piha nasproti; nasproti vozeči avtobus // izraža položaj, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika